Ali gredo tudi pravljice na počitnice? (1.del)

Suzana Selan Perovšek

V zadnjem času je bilo napisanih kar nekaj strokovnih člankov in prispevkov o pomenu pravljic, pravljičnih številih, vplivu pravljic na razvoj otroka pa tudi o primernosti nekaterih »klasičnih« pravljic. Pravljice poznamo vsi, ampak poznamo tudi njihovo moč?

Ali se spomnite svoje najljubše pravljice iz otroštva?

Je bila to ena od klasik bratov Grimm, mogoče ljudska pravljica o treh bratih, ki ste jo poslušali na kaseti ali pa babičina pripoved o muci, ki vam bo odnesla copatke, če jih ne boste pospravili, preden greste spat?

Pravljice poznajo  v vseh kulturah, posamezni motivi se ponavljajo v različnih preoblekah. Tisočletja so prehajale iz roda v rod preko ustnega izročila, z razvojem tehnologij so se začele ohranjati v pisani obliki, kasneje tudi v avdio in vizualnih različicah.

Po nekaterih virih se je pravljica rodila v stari Indiji, najstarejša znana zbirka pravljic izpred dveh tisočletij se imenuje Pančatantra ali Peteroknjižje in obsega pet knjig. Modrec naj bi jih po navodilu kralja zapisal za njegove sinove, ki so s prebiranjem zgodb postali bolj pametni. Kasneje so se razširile po vseh svetu, v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile iz nemščine prevedene tudi v slovenščino.

Kdo še ni slišal za zbirko pravljic Tisoč in ena noč?  Izvirajo iz perzijskega sveta in so prav tako zelo stare, čeprav so v Evropo prišle šele v 18. stoletju.

Leta 1697 je Francoz Charles Perrault izbral zbirko ljudskih pravljic pod imenom Pravljice mame Goske in prvi zapisal  Rdečo kapico, Pepelko in Trnuljčico.

Do bratov Grimm so bile pravljice namenjene zgolj odraslim. Vsebovale so precej nasilja in moralno manj primernih prizorov. Prav slavna brata pa sta v začetku 19. stoletja iz velike zbirke ljudskega izročila predelala in priredila za otroke svoje Otroške in domače pravljice. Hans Christian Andersen pa velja za začetnika klasične umetne pravljice s svojimi čarobnim pripovedovanjem o Deklici z vžigalicami, Grdem račku, Snežni kraljici, Cesarjevih novih oblačilih  in Morski deklici.

fairy-tale-world-1185228_1920

Vendar je ne glede na izvor in obliko funkcija pravljice ostala enaka.

Pravljice so večne in univerzalne. V sebi nosijo čarobnost in močna sporočila. Preko simbolov govorijo o življenju in življenjskih resnicah. Pomembno je, da pravljice beremo ali pripovedujemo, se o njih pogovarjamo, vendar jih ne razlagamo. Nagovarjajo otrokovo doživljanje in razumevanje sveta, ki je drugačno od odraslega. Preko simbolov delujejo na ravni nezavednega.

Otroci v različnih razvojnih obdobjih potrebujejo ustrezne pravljice, saj pričakujejo, da se bodo živali in pravljični junaki pogovarjali o stvareh, ki so zanje pomembne. Malčki pojmujejo svet animistično, ni jasne meje med predmeti in bitji, vse živi in je čudežno.

V pravljici otrok resnično živi.

S poslušanjem in kasneje v zgodnjem šolskem obdobju pravljice  spodbujajo otrokovo domišljijo, razvijajo sposobnost empatije, t.j. vživljanja v čustvovanje drugega. S pomočjo dogodivščin, ki spremljajo pravljične like in posledic njihovih ravnanj spoznavajo pravila širšega kulturnega okolja in s tem razvijajo svojo zmožnost moralnega presojanja. Ne nazadnje pa preko procesa poistovetenja z glavnim junakom otrok preigrava različne življenjske situacije in rešuje svoje probleme ter se varno sooča s svojimi strahovi.

Kakšne knjige naj izbiramo?

V najzgodnejšem obdobju otroku pojemo uspavanke in ga pomirjamo s svojim glasom. Že hitro ga lahko razveselimo z mehkimi knjigami in kartonskimi zgibankami, slike in ilustracije mu bodo kmalu zanimive, še posebej, če so podkrepljene z zvočnimi efekti.

Otrok v začetku še ni sposoben slediti besedilu pravljice, mu pa lahko pripovedujemo zgodbe o otrocih, ki so mu podobni.

Po tretjem letu začnemo z branjem oz. pripovedovanjem pravljic in zgodb, ki pa so seveda v začetku bolj preproste.

person-857021_1920

(nadaljevanje sledi …)

 VIRI:
Zdenka Zalokar Divjak: Brez pravljice ni otroštva, 2002
Angeline Bauer: Pravljice zdravijo, 2008
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/ne-janko-in-metka-ni-primerna-pravljica-otroka-lahko-prestrasi/276773
http://www.tolovaj.com/vsebina/otroci/pravljice-so-super

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s