JOGA KOT RAZUMEVANJE SAMIH SEBE

Kristina Perovšek

Leta 2014 je bil 21. junij prvič razglašen za svetovni dan joge. Danes je joga že del vsakdana, saj ta brezčasna vadba vpeljuje novo miselnost in njene vrednote postajajo atraktivne tudi za prebivalce kapitalističnih držav. V indijski kulturi je joga prisotna že več kot 3500 let, na Zahodu pa njena filozofija postaja privlačna šele v zadnjem obdobju.

Beseda ‘joga’ izhaja iz sanskrtskih korenin judž, kar lahko prevedemo v ‘povezati se ‘ oz. ‘združiti se’. Arijci, ki so se okoli 1500 pred našim štetjem razseljevali po Indijski podcelini, so poleg kastnega reda razširjali tudi disciplino uma, torej nauke joge.

Namen joge je doseči stanje, v katerem umirimo um in občutimo blaženost.

Cilj je živeti svobodno življenje, neodvisno od notranjih in zunanjih dejavnikov. To lahko doživimo predvsem z izvajanjem asan (telesnih položajev), pravilnim dihanjem (t.i. pranajama), meditacijo in petjem. Joga nam predstavi pot, kako lahko raziščemo sami sebe in razširimo meje našega razmišljanja.

Katere vrste joge poznamo? (splošna delitev)

Skozi zgodovino se je znanost razdelila na tri poglavitne usmeritve: joga, povezana z religijo; klasično-filozofska joga in hatha joga, ki opredeljuje telesne vaje kot orodje za usmerjenost k spoznanju. Prvi dve usmeritvi pa sta bolj način življenja, kar vključuje razmišljanje, meditacijo in reinkarnacijo.

Nauk je služil tudi kot izhod iz kastnega sistema – z metodami, s katerimi so Indijci spoznali njihov pravi atman (svoj pravi jaz), so lahko sami odločali o svoji usodi in niso bili več odvisni od pomoči brahmanov, da bi po hindujskem prepričanju izstopili iz ‘večnega kroga vnovičnih rojstev’.

Joga, kot jo poznamo na Zahodu, se osredotoča na različna žarišča, a vendarle ima skupen izvor in namen kot starodavni nauki.

e0b452a906d390910ea713d2bfd44e33

Asane

Asana je posamezni položaj, ki se izvaja pri telesni disciplini. Danes je znanih več kot tisoč različnih vaj, a izkušeni jogisti še zmeraj preizkušajo nove. Pravilno izvajanje asan pozitivno vpliva na moč, stabilnost, prožnost in uravnovešenost telesa, krepi sistem srca, ožilja ter dihanja. Pri vadbi je pomembna vztrajnost, čeprav je napredek lahko viden že po nekaj časa prakticiranja. Pri izvajanju položajev je najpomembnejše dihanje, ki mora biti umirjeno, nadzorovano in nam služi kot notranji učitelj – če določena vaja ne omogoča lahkotnega dihanja, potem ne moremo doseči občutka lahkotnosti. Pomembno se je tudi naučiti poslušati svoje telo: opazujmo ga in spoštujmo njegove omejitve. Prakticiranje joge ne sme biti kot napor, ampak uživanje v vedno večjem ugodju.

Preden začnemo z izvajanjem asan, je prej priporočljivo ogreti telo (predvsem sklepe in hrbtenico).

Meditacija

Najboljši način, kako doseči stanje umirjenosti, je seveda meditacija. To ni le sedenje tja v en dan, temveč je pomembno za osredotočenje na nas same. Meditacija je odlična za oddih od napornega vsakdana ter za razjasnitev misli. Njen osnovni cilj je spoznati delovanje našega uma, poleg tega pa ima še mnogo drugih pozitivnih učinkov, kot so boljša osredotočenost, izboljšano ravnotežje, povečana samozavest, boljše počutje, prinaša spokojnost itd. Bistvo meditiranja je, da se sprostimo in se osvobodimo misli in notranjih občutij.

b51b7330947ba6152dea8c1fc62f2d87

Če vas o jogi zanima več, priporočam, da si preberete knigo »Joga: veliki priročnik za začetnike in izkušene«, ki je izšla pri založbi Učila.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s