Suzana Selan Perovšek

V starosti okoli četrtega leta otrok vstopi v tako imenovano »pravljično dobo«. Ob poslušanju pravljic in zgodb si je že sposoben predstavljati osebe in dogajanje v pripovedi in dlje časa ohraniti pozornost. Otrok s pomočjo fantazijskega sveta pravljic spoznava življenje na njemu prijazen način. Jezik pravljic je blizu otrokovemu notranjemu mentalnemu in emocionalnemu stanju, zato jih tako rad posluša. Pripovedujejo mu o svetu, ki je zanj resničen.

Domišljija in stvaren pogled na svet

Nekateri starši se pritožujejo, da so pravljice preveč neresnične in izmišljene ter da ni prav, da otrok ne dobi pravih informacij o realnem življenju. Vedeti moramo, da otrok intuitivno čuti, da se to, o čemer pravljica govori, v resnici ne dogaja, mora pa se zgoditi kot notranja izkušnja in prispeva k normalnemu razvoju malčka.

Strah pred tem, da bi domišljija otroka lahko ovirala pri uspešnem soočanju z zahtevami realnega življenja, je nepotreben. Prav dobro razvita domišljija mu bo kasneje kot odraslemu pomagala, da se bo bolj učinkovito spopadal z izzivi, ki mu jih bo prineslo življenje.

Pustimo otrokom pravljice

V duhu realnosti prenekateri sodobni starši in nadobudni vzgojitelji malčku že pred vstopom v šolo » tlakujejo« bolj uspešno osebno in poklicno življenje z najrazličnejšimi organiziranimi aktivnostmi in  zgodnjim učenjem tujega jezika. Zelo me je pojezilo, ko sem ravno v teh dneh brala hvalnice projektu, kako podjetništvo vpeljati že v otroške vrtce. Osnova podjetništva leži v tem, da imaš kreativno idejo, da vidiš stare, znane stvari na nov način, v novem kontekstu in jih znaš tudi realizirati. Zato pustimo otrokom domišljijski svet in pravljice. In podjetništvo bo prišlo samo od sebe.

Čarobnost pravljic

Po nekaterih raziskavah se zdijo klasične pravljice precejšnjemu številu staršev preveč krute in jih iz strahu, da bi imel otrok zaradi njih ponoči nočne more, pred spanjem ne berejo. Prav tako se jih zdi, da so sporočila, ki jih nosijo, zastarela in nevzgojna. Čarobnost pravljic pa se skriva prav v njihovi skriti simboliki.

Pravljice govorijo v jeziku simbolov in ne v jeziku vsakdanje resničnosti.

Začetek »Nekoč, pred davnimi časi…« pomeni čas, ko smo še verjeli, da se lahko naše želje uresničijo. Drevo v pravljici je vedno prispodoba življenja, njegovi sadeži pa prispodoba dosežkov. Čarobni predmeti pomenijo modrost ali spoznanje, vrnitev izgubljenega sina pa preobrazbo iz otroštva v odraslost. Kača v pravljici je prispodoba narave. Svoj pomen imata tudi arhetip matere in simbol hudobne mačehe.

Ne smemo zanemariti dejstva, da so bile pravljice najprej namenjene odraslim, ki so v pretekli dobi najbrž še razumeli njihovo skrito sporočilnost.

Zavedati se moramo, da je otroštvo podlaga, po kateri stopamo vse življenje.

Za srečno in duhovno bogato življenje je zelo pomembno, da ohranimo občutek hrepenenja in da verjamemo, da se želje lahko uresničijo. Nič ne bo narobe, če za letošnje poletno branje izberete katero od pravljic, ki so vam jo v otroštvu prebirali. Preberite jo na glas svojemu otroku, partnerju ali prijateljici.

Ali še bolje. Kakšen popoldne ali večer ugasnite svoj mobitel , odložite tablico in sami ali skupaj z družino pričarajte »Bilo je nekoč,…«.

Prepričana sem, da boste z lahkoto domislili najlepšo pravljico na vsem svetu. Zapišite jo in jo pošljite na naš naslov. Ne obljubljamo vam bogate denarne nagrade, mogoče pa boste prebudili svoj speči talent.

Zagotavljam pa vam, da boste prijetno preživeli svoj prosti čas in dodali biser v popotno malho svojega življenja.

….in potem so živeli srečno do konca svojih dni.

VIRI:

Zdenka Zalokar Divjak: Brez pravljice ni otroštva, 2002