Dejan Šmalcelj

Poletje je tu! No, počasi se že poslavlja in za nekatere celo ne dovolj hitro. Ja, letos je kar naporno, predvsem zaradi retogradnih planetov ter nestabilnega vremena. Tisti bolj občutljivi na vremenske razmere morda že sanjajo o mirnejši, topli jeseni.

Ne glede na dogajanje v ozračju in v vesolju poletje še vedno ostaja poletje in to je predvsem čas odmorov, dopustov ter vseh užitkov, ki pridejo zraven. Dela prostemu času radi pravimo. Kako vi preživljate svoj prosti čas? Ga imate dovolj? Ste zadovoljni z opravljenim? Ga izkoriščate v popolnosti? Sledite strastem, ciljem in osebnim željam? Ali ga raje izkoristite za počitek oz. za regeneracijo? Ne govorim samo o dopustih, temveč o prostem času nasploh. To je tisti čas, ki ga posvetite predvsem sebi in stremljenju k zadovoljevanju lastnih potreb.

Življenje je kratko in zato je bistvenega pomena, kam bomo vložili naš prosti čas.

Po mnogih izkušnjah in opazovanju sem prišel do zanimivih spoznanj glede dopustniških dni ter prostega časa. Obstajajo simpatične tehnike in mali triki, s katerimi lahko pridemo do boljšega izkoristka časa. Stvar je v tem, da imajo besede izjemno moč, saj na njih lahko vežemo razne psihološke efekte ali programe, po katerih začnemo čutiti, razmišljati in posledično tudi delovati. Imate morda izkušnjo, ko celo leto čakate na poletni dopust, da greste na morje? Kot otroci smo doživljali podobno, ko smo odštevali dneve iz koledarja (vsaj jaz se spomnim tega 😊) – in ko pridemo na morje se počutimo super… vse do polovice. Nato pa pomislimo; ‘uf, samo še 6 dni!’ in s tem smo lahko že delno priskutili tisti preostanek v razmišljanju, da bo spet treba domov in v službo, namesto da bi se v popolnosti naužili trenutnega sproščujočega razpoloženja polnega raznih užitkov.

To seveda ne velja za vse in tu ni namen posploševati zadeve, ampak ničkolikokrat sem že ‘ujel’ ljudi, ko so se vrnili iz dopustov še bolj izčrpani. Za tem seveda tiči zelo dober razlog. Ljudje namreč ne gremo popolnoma sproščeni na dopust in lahko se zgodi celo to, da ga jemljemo kot neko obvezo. To pa spet povzroča v nezavednem stres na več področjih. Eden izmed razlogov je lahko družinski ali družbeni pritisk, ki nam diktira, kako in kje ‘moramo’ preživeti naš čas. Najbolj klasično dopustovanje je seveda morje meseca avgusta in nemalokrat prikrojimo in se podredimo tem normam, čeprav nam tisti tihi glas v nas govori, da gremo v hribe … in to morda celo septembra ali kadarkoli.

Klasično dopustovanje vključuje ogromno ljudi, ki sledijo temu vzoru in masa ljudi vedno vpliva na duševno razpoloženje. Že tako smo bombardirani s hrupom in stresom v vsakdanjem ritmičnem življenju, na dopustu, torej času, ko si lahko oddahnemo in napolnimo baterije, pa smo lahko še bolj podvrženi tem silam. V tem primeru je dober nasvet ‘poslušajte sebe’. Krojite si svoj čas po svojih potrebah, ne le željah. Telo in duša potrebujeta počitek in zdravo aktivnost v zmernosti. Seveda, nekaterim paše kaos, drugim pa bolj umirjena stanja – pomembno je, da najdete tisto, kar vam omogoča, sprostitev, počitek in dobro počutje, pa najsi bo to kakršnakoli aktivnost, ali v končni fazi tudi neaktivnost.

Obstaja še drugo zanimivo spoznanje – besedi ‘dopust’ in ‘prosti’ imata lahko predvsem negativni in dušeči efekt, saj oba nakazujeta odvzem ali odsotnost naše svobode. Beseda dopust pomeni, da nam je nekdo (ne mi sami) nekaj dovolil, česar si sami ne smemo privoščiti in beseda ‘prost’ prav tako. To se sliši, kot da si 21 dni v letu prost, preostanek pa v ujetništvu. Ker v življenju si lahko bodisi le prost ali ujet. Seveda stvar ni tako melodramatična v realnosti, a psihološki efekt ostaja, saj sta besedi arhaični in se nanašata na stari sistem razmišljanja. Dober trik je, da pridevnika pri sebi zamenjate ali celo zreducirate iz vašega besednjaka. Torej ne reči, da greste na dopust, ampak raje, da greste uživati, počivati, ali karkoli vas izpolnjuje. To deluje močno v podzavest in vam daje subtilni občutek, da imate vi kontrolo in da je moč odločanja vaša in ne od zunanje avtoritete. Isto velja za prosti čas. Namesto prosti lahko poimenujete čas za ustvarjalnost, čas za prijateljevanje, itd.

Morda se sliši smešno in nekoristno, a naši možgani delujejo predvsem na podzavestnih vzorcih. S podobnimi vajami in razmišljanjem so ljudje že dokazano veliko kakovostneje preživljali svoj čas. Nenazadnje nas najbolj izčrpava dejstvo, da prehajamo iz enega ekstrema (službe) v drugi (prosti čas) in verjeti ali ne, oba ekstrema delujeta v našo podzavest kot čas, katerega morda ne bi najraje želeli opravljati (služba – ujetništvo) in čas, ko se sprostimo od ‘ujetništva’ (prostost). Temu nekateri pravijo efekt polnjenja in praznjenja baterij in ravno ta aktivnost močno krajša življenjsko dobo baterij. Kaj pa, če bi oba časa dojemali kot le en čas? Kot naš čas, čas naše izbire v katerem se lahko v vsakem momentu odločimo sami, ali bomo sproščeni, ali ne, ne glede na naravo službe? Izkoristek je lahko fenomenalen, samo dovoliti si moramo. Tako si dovolimo gledati naš trenutni položaj iz drugega zornega kota. Ni lahko, a se da in kot pri vsaki stvari je tudi tu potreben vložek in vaja.

Ne glede na to kako izkoriščamo naš čas, se je dobro zavedati, da ta v resnici ne obstaja, če ga ne živimo v polnosti, ne glede na situacijo. Bodimo prisotni trenutnemu stanju, pa najsi bo prežet z užitkom ali trpljenjem. Morda bi bilo pametneje biti nekje vmes. Nič ni stalno in veliko je odvisno od tega, kako na trenutek gledamo. Takrat več ne živimo v pričakovanju prostega časa, ampak smo popolnoma predani trenutku, v katerem smo. Kakor se sliši čudno, je življenje brez prostega časa in dopusta lahko pravi blagoslov. 😉