Dejan Šmalcelj

Nekoč je živel en kaktus. Bil je majhen, povprečne velikosti, ni vzbujal posebne pozornosti – a vseeno je živel svoje življenje. Bival je v posebnem okolju, ki mu pravimo puščava. Lastnost le-te je, da je v njej malo življenja zaradi pomanjkanja vode, ki je pa seveda vir življenja.

Kaktusu se torej na prvi (in verjetno tudi zadnji 😊) pogled ne godi najbolje, saj ima bore malo pogojev za dobro in bogato življenje. In res je tako. Voda, ki jo potrebuje za svojo rast, razvoj in osebni napredek, je redka. Pride le vsake toliko na leto v nalivu ali dveh. To je lastnost puščave. Vendar ko pride, se zgodi nekaj čarobnega. Celotna puščava se bohoti v barvah in življenje se pretaka v mnogih oblikah sem ter tja. Kaktus to redko priložnost izkoristi 110 %. Tako je, ne samo 100 %, temveč 110 %, saj ima posebne sposobnosti skladiščenja vode in postane svoj osebni rezervoar.

 

Potrebno je vedeti, da kaktus to ne počne iz strahu pred pomanjkanjem, vendar zaradi globlje modrosti, saj ga vodi brezmejna modrost narave in kozmosa. Ni zagotovljeno, ali bo kaktusu uspelo in bo preživel – morda bo, morda ne. Ampak ta dejstva kaktusa ne zavedejo. Morda lahko zavedejo človeka, ki je poleg živali edino bitje na Zemlji, ki je dovzetno za psihološki strah in tako podleže učinkom strahu za preživetje.

Vendar kaktus ni takšen.

Kaktus ima namesto listov bodice. Ne zaradi zaščite sebe pred morebitnimi plenilci, saj ga na primer kamela brez večjega napora s svojimi kamenimi dlesnimi prežveči in poje. Kaktusove bodice imajo povsem drugačno, bolj modro vlogo. Le-te so trde in imajo zelo majhno površino, kar preprečuje prehitro izhlapevanje vode, ki pride tako poredko v puščavo. Na kaktusovih bodicah se lažje nabere kondenzirana vlaga v zraku v obliki kapljic zgodaj zjutraj. Te kaplje kaktus podeli ostalim živečim bitjem v puščavi, saj ve, da je življenje raznoliko. Sodelovanje vseh je bistveno za napredek življenja.

Navkljub temu da kaktus živi vso življenje v ekstremnih in težkih razmerah, v katerih ni zagotovila za preživetje, še vedno ohranja modrost samooskrbe, deli z drugimi in ko pride njegov čas, vzcveti v neverjetnih barvah ter čudovitih odtenkih.

Če to ni oblije, obilja ni.

Sedaj pa je na vrsti preizkus. Iskreno se vprašajmo: ali je funkcija bodic kaktusa najprej zaradi strahu pred tem, da mu nekdo vzame vodo? Ali da s pomočjo bodic kaktus trenira samega sebe, da ne izgubi vode in s tem pomaga še drugim? Na kaj ste pomislili prvo? Kaj je vaše vodilo in prepričanje v življenju? Strah ali ljubezen in deljenje z drugimi?

Kaktus lahko postane tudi naš vzor, če si tako izberemo. Morda so naša življenja res težka, seveda za vsakega drugače, ampak izzivom in težavam navkljub lahko z modrostjo narave, ki je v nas, tudi mi delimo in vzcvetimo v ljubezni.