Dejan Šmalcelj

Spomnim se dni, ko sem kot otrok bil vzhičen nad decembrskimi prazniki in se jih izredno veselil. Vendar iskreno povedano me sama tematika in družinsko vzdušje ni zanimalo. Želel sem samo uživati koristi, katerih sem bil deležen. In danes razmišljam…

Danes pa na praznike gledam iz drugega zornega kota, kot nekaj pomembnega: kot priložnost ritmično-kulturološke in duševne higiene, saj se ob njih spomnimo na svoje bližnje in na lastne vrednote.

Mnogi prazniki so staroverski in se dotikajo pomembnih znanj pridobljenih iz opazovanja narave. Nekateri temeljijo na preteklih družbenih prelomnicah v kulturnem življenju naroda, spet drugi izvirajo iz daljne preteklosti. Vedno bolj se pojavlja trend novodobnih praznikov, ki jih komercializiramo in jih ‘uvažamo’ iz drugih delov sveta kot npr. ZDA. Najbolj močni pa so trenutno tisti, ki so se uveljavili v zadnjem stoletju, saj so nam nekako najbližji in jih preko starejših generacij še nekako čutimo.

Vendar ne glede na to od kod izvirajo prazniki in koliko so komu pomembni, pa se mi v mislih že od malega gnete misel: Zakaj sploh praznujemo? Ali sploh praznujemo? Bolj kot spremljam ljudi, manj zaznam pristno praznično vzdušje. Zdi se mi, da se vedno manj zavedamo bistva določenih praznikov.

Vedno bolj praznike uporabljamo kot neko tnalo, na katerem kujemo svoje vedno bolj sistematično usmerjene potrošniške navade. Mnogi se tudi za kratek čas umaknemo v svet zabave, užitkov in omotičnosti, da s tem prikrijemo realnost življenja, ki nas grize in s katero se le stežka soočimo trezni.

Dozdeva se mi, da danes ni več praznika, kjer ne bi posameznik vsaj enkrat uporabil besede ‘moram’. Opazujem ljudi, kako nervozno in malodane že nevrotično sopihajo v vse smeri ob bližajočih se praznikih. Vedno so vmes prisotni nakupi; še dan mrtvih postaja iz leta v leto bolj nakupovalen. Stres je prisoten, še preden se sploh začne praznovanje oziroma lahko bi rekli kar prazničarjenje – saj je panika še kako prisotna.

Vse to je seveda posledica novodobnega načina bivanja in razmišljanja, kjer prevladuje materializem. Vendar tudi to je del poti, katero moramo prehoditi, razumeti, sprejeti, transformirati in razviti v nekaj več. Navkljub situaciji pa nam ni potrebno proizvajati toliko skoncentrirane negativne energije ravno ob praznikih, čeprav danes predstavljajo čas, kjer se stres in potrošništvo iz celega leta najbolje akumulirata. Poskusimo raje globlje dojeti pravi pomen praznikov in s tem tudi svoje bistvo.

Povežimo se s starimi običaji, ki se najbolj dotikajo narave in družine.

Dovolite si priložnost, da boste ob prihajajočih praznikih sproščeni; začnite s tem, da preverite, kaj vse ‘morate’ storiti in kaj vse si želite. Če prevladuje beseda moram, ste mogoče eni izmed tistih, ki prazničarite. Brž obrnite ploščo in preverite, kaj si VI želite za praznike … in kar pogumno si jih privoščite. Nenazadnje – tisti, ki živijo v slogi s srcem, praznujejo prav vsak dan. 😉